Measure your cognitive reasoning with 40 questions across 3 domains.
Pojem inteligenčnega količnika se pojavi na začetku dvajsetega stoletja, ko je francoski psiholog Alfred Binet dobil nalogo ugotoviti, kateri učenci potrebujejo dodatno pomoč. Njegova lestvica ni imela za cilj izmeriti prirojene »kakovosti uma« — primerjala je, kako se otrok znajde z nalogami, predvidenimi za njegovo starost. Prav iz tega praktičnega orodja je zrasla cela znanstvena veja.
Sodobni testi se opirajo na model Cattell–Horn–Carroll, ki razlikuje fluidno inteligentnost — sposobnost reševanja novih nalog brez opore v prejšnjih izkušnjah — in kristalizirano, torej nabrano znanje in veščine. Ta test se osredotoča predvsem na fluidno sestavino, ker ta manj zavisi od izobrazbe in maternega jezika ter tako omogoča poštenejšo primerjavo med državami.
Številska zaporedja preverjajo sposobnost, da opazite pravilo za nizom števil. Vidne matrike delujejo povsem brez besed: iščete vzorec v mreži likov, in prav takšne naloge najmočneje korelirajo s splošnim dejavnikom inteligentnosti, ki ga psihologi označujejo s črko g. Analogije zahtevajo, da v glavi zadržite razmerje med dvema količinama in ga prenesete na drug par.
Rezultati IQ so razporejeni po normalni porazdelitvi s povprečjem 100 in standardnim odklonom 15. To pomeni, da približno 68 odstotkov ljudi pade v razpon med 85 in 115, blizu 95 odstotkov pa med 70 in 130. Število samo po sebi nima absolutnega pomena: vedno govori o vašem mestu glede na druge, ne o kaki trdni količini.
Novozelandski raziskovalec James Flynn je ugotovil, da so povprečni rezultati IQ testov skozi skoraj vse dvajseto stoletje rasli za približno tri točke na desetletje. O vzrokih se še razpravlja: boljša prehrana, daljše šolanje, navajenost na abstraktno mišljenje. Zato je treba teste občasno znova umeriti, sicer povprečje postopoma preneha biti sto.
Dvajsetminutni spletni test ne nadomesti klinične ocene, ki traja več ur in jo opravi licenciran psiholog. Natančnost takšnega presejanja je običajno plus minus pet do osem točk. Na rezultat vplivajo utrujenost, čas dneva, poznavanje oblike nalog in celo to, kako udobno sedite. Najbolj koristno je število razumeti kot smerokaz, ne kot sodbo.